Recenzija glasbene predstave Zapis Francesce Grilli, uprizorjene 18. avgusta 2023 v ŠD Tabor.
Asocialno vedenje je v porastu. A(nti)socialno vedenje mladih je v postopnem porastu že od geneze semantičnega označevalca mladine. V množični miselnosti sta asocialnost in mladost že nekako spojena: mladi so asocialni in asocialni so mladi. Pustimo izpodbijanje tega za kdaj drugič in recimo okej. Asocialno vedenje postopoma prodira tudi na odre; kar pa evidentno ni v porastu, je zadovoljiva premišljenost tovrstnih uprizoritev. Fenomen asocialne mladine se gledališkim ustvarjalkam evidentno zdi tako zaskrbljujoč, da se te evidentno ne znajo izogniti moraliziranju, eksotiziranju ali romantiziranju. Romantični pobeg od družbe je sicer navdihoval že stoletja pred rojstvom teh generacij, ampak mladi so drugačni, na njih vendar stoji svet, zato je skrb toliko bolj upravičena. Al?
Foto: Nada Žgank
Kako se izogniti problematični reprezentaciji? Subjekt in objekt se morata združiti. A kako naj bi sebe v družabnem kontekstu reprezentirali asocialni? 😬 Ja, vključeni bodo v proces pisanja libreta vendar. #eksotiziranje ✅ Libreto? Ja, predstava bo glasbena. Slabo razumljeno stisko antisocialne mladine bomo uprizorili s poetiziranjem pogovorov, ki smo jih imeli z njimi. Zaradi asocialnosti mladine bodo morali biti ti pogovori opravljeni preko družabnih omrežij, torej bodo odgovori oz. stavki kratki, sladki, nemalokrat neliterarni in polni emojijev. Enostavčne verze pa bo odpela lokalna pevsko izvršena in evidentno povsem socialna mladež: Eva Česnik, Marina Dolibets, Mojca Hrast, Tina Hrastar, Jure Juvan Vujević, Manca Kosi, Alja Krhin, Ronja Praprotnik, Zoja Žižek. In to v očarljivo osvetljenih višavah dvorane ŠD Tabor. Vzdušje bo zamaknjeno na isti način, kot je poslušanje angelskega koralnega petja v katedralah, in odmaknjeno - ker so asocialniki odmaknjeni od nas, aveš . #romantiziranje ✅ Bo bingo? Going once … going twice … Poglejmo še sam libreto.
Vsebina glasbene predstave asocialnost smatra za subverzivno gesto. Grda, grda neoliberalna družba alienira mlade, hkrati pa od njih zahteva produktivnost. Ti geniji so se odločili izstopiti iz nje. Ne zaradi psihičnih stistk, ampak zaradi političnosti! Akceleracionizem je out, pasivnost in izstop sta spet in. Cikličnost, aveš. Mladi na balkonskih ložah se razpršeno pojavljajo izmenjaje v solo izvedbah spevov ter večglasju. Slednje izzveni kakofonično, kadar je tekst kaotičen, in polifonično, kadar je tekst poetičen. S kaskaderskim štrikom so pričvrsteni na balkon, da se lahko - (edži/on the edge) - zvirajo po robu, ker so v prekerni poziciji, aveš.
Najnovejša (zborovska) predstava Francesce Grilli si resda ne zasluži tako ostrega udrihanja - to bolj pritiče trendu uprizarjanja asocialnosti in mladine, kar je vedno znova reducirano na zgolj nekaj utrujenih tropov. Hkrati pa Grilli stori premalo, da bi trope zavedno presegla. Obdržala je tudi svoj zaščitni znak: tematiko tudi tu uprizarjajo posameznik_ce, za katere bi sprva rekli, da so totalno kontra tematiki (kot so v preteklosti odraslim prihodnost napovedovali otroci ali ko so peli gluhi). Tukaj asocialnost uprizarjajo socialni. Minimalističnost in umetniškopostopkovna izčiščenost, ki sicer odlikujeta njene projekte, je tokrat trčila ob kompleksna družbena vprašanja, ki bi si nemara zaslužila večplastno predstavo.
***
Zapis je nastal v okviru modula Skok v ulično kritiko, dela celoletnega programa Ulična kritika. Program poteka pod okriljem Gledališča Ane Monro in v partnerstvu z Radiem Študent ter je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana. Modul Skok v ulično kritiko nastaja v sodelovanju s festivalom Mladi levi in zavodom Bunker.