Vtisi po opravljeni študijski praksi
Kot diplomantka študijske smeri Kulturologija – študije kultur in kreativnosti, sem imela priložnost praktičnega usposabljanja v kolektivu zavoda Bunker. Preko fakultetnega predmeta Praksa (KULT-ŠKU) smo imeli možnost spoznati oziroma tudi obiskati razne kulturno-medijske ustanove v Ljubljani. Kljub širokem naboru institucij kot so Slovenska tiskovna agencija, Muzej sodobne umetnosti Metelkova in društvo Asociacija, me je najbolj prepričal zavod Bunker.
Direktorici zavoda, Almi R. Selimović, sem poslala svoj življenjepis in motivacijsko pismo, v katerem sem izrazila željo po delovanju v njihovi organizaciji. Nakar sem bila povabljena v njihovo pisarno, kjer smo se pogovorile o mojih nadaljnjih obveznostih kulturološkega praktikuma.
Sprva so mi bile dodeljene predvsem naloge pisarniškega tipa. Torej, razno urejanje dokumentov, sortiranje letakov, nabava večjih plakatov itd. Poleg tega, sem se morala znajti v digitalnem urejanju brošur predhodnih festivalov, ki so bile kasneje objavljene na Bunkerjevi spletni strani.
Udeleževala sem se tudi tedenskih tehničnih sestankov, kjer je pogovor vedno tekel o problemih ali aktualnostih prejšnjih in prihodnih tednov. Pozorno sem poslušala, kako potekajo njihovi pogovori in kako pomembna je dobra koordinacija ter predhodni načrt dela. Ob tem mi je bila v veliko pomoč tudi moja glavna mentorica Špela Kopitar, ki v Zavodu Bunker deluje v produkciji in organizaciji dela.
Poleg pisarniškega dela, sem se kar hitro seznanila tudi s potekom dela v sami Stari mestni elektrarni. Že v začetku sem kot hostesa pomagala na zaključku festivala kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI. To delo je predvsem zahtevalo usmerjanje učencev in njihovih učiteljic, deljenje letakov, usklajevanje z nastopajočimi itd.
Seznanila sem se tudi z delovnim mestom odnosi z javnostjo, ki ga v Bunkerju opravlja vodja komunikacije, Tamara Bračič Vidmar. Iz njene strani so mi bile dodeljene razne naloge kot so: ustvarjanje Facebook objav, deljenje letakov, fotografiranje materiala in dogajanj za družbena omrežja ter spletno stran itd.
Med enajstim in petnajstim majem je sledil Bunkerjev festival »Nemški cikel«, kolektiva Beton Ltd. Takrat mi je večino mojih nalog dodeljevala producentka Maja Vižin. Te so bile: dežuranje v Stari mestni elektrarni, spremljanja gledalcev ob ogledu umetniške instalacije, razna pomoč na festivalu itd. Poleg tega, sem bila zadolžena za nabavo materialov, ki so bili uporabljeni za izvajanje vodstev in predstav. Torej nabava hrane, pijače ter raznih rekvizitov in pripomočkov. Ob tem sem še posebej sodelovala s politologinjo in sociologinjo kulture, Tjašo Pureber, ki je za svoje vodstvo po Elektrarni potrebovala nakup različnih rekvizitov.
Pomagala sem tudi z oglaševanjem festivala in njegovih dogodkov ter stopila v stik z različnimi društvi, kot je Kulturološko društvo, Kultco. Ti so dane informacije o festivalu še dodatno delili na svojih družbenih omrežjih.
Foto: Branka Keser
Doživela sem tudi svojo prvo novinarsko konferenco, ki je bila uvod v festival. Imela sem jo priložnost spremljat iz vidika kolektiva nastopajočih. Poleg tega sem tudi pomagala pri pripravah in poteku konference.
V refleksiji opravljanja kulturološke prakse lahko napišem, da sem bila zelo zadovoljna nad možnostjo apliciranja fakultetnega znanja v praktično delovanje. Poleg tega, sem se seznanila z različnimi delavnimi mesti, kot so producentka, koordinatorka, organizatorka, vodja komunikacije itd. Skozi praktično usposabljanje so mi bile dodeljene različne naloge, ki so definitivno variirale od tistih bolj, do tistih manj, zanimivih. Poglavitnega pomena pa se mi je predvsem zdelo opazovanje in razumevanje delovanja Bunkerjevega kolektiva. Ob tem sem se venomer trudila čim bolj aktivno sodelovati v vsakodnevnih aktivnostih in ne posedati praznih rok. V prihodnosti si definitivno želim ponovnega sodelovanja z zavodom Bunker.
Zahvaljujem se celotnemu kolektivu za tovrstno izkušnjo ter za novo pridobljeno znanje, ki mi bo koristilo na moji karierni poti tudi v prihodnosti.